Več kot 200 nemških zvezdnikov, med njimi Joko Winterscheidt, Klaas Heufer-Umlauf, Giovanni Zarrella in Daniel Brühl, je v odprtem pismu pozvalo nemškega kanclerja Friedricha Merza, naj ustavi izvoz orožja v Izrael. Kulturniki izražajo nasprotovanje izraelski politiki nemške vlade in pozivajo k preprečitvi smrti v Gazi.

Nemški Landkreistag je pozval k zmanjšanju socialnih prejemkov, vključno z državljansko pomočjo (Bürgergeld), da bi občine lahko zapolnile skoraj 25 milijard evrov veliko proračunsko luknjo. Poudarili so, da v koalicijski pogodbi finančne težave občin niso bile upoštevane in da se kljub obljubam o spremembi politike, izboljšanje ne kaže.

Nemčija je skupaj z drugimi državami članicami EU blokirala predlog Komisije za prekinitev dela sredstev programa Obzorje, namenjenih Izraelu. Medtem so se arabske države na konferenci ZN strinjale s pozivom k razorožitvi Hamasa in končanju njegove vladavine v Gazi, kar so označile za zgodovinski in precedenčni korak k rešitvi dveh držav.

Glede na nove članke naj bi zvezno ustavno sodišče že v preteklosti nudilo pomoč politiki pri zasedbi sodniškega mesta. Obstaja možnost, da bo Karlsruhe ponovno prevzel vlogo 'idejnega vodje' in poskušal pomagati koaliciji pri reševanju spora glede izbire sodnikov.

Nemška Socialdemokratska stranka (SPD) je pozvala zvezno vlado k odločnejšemu delovanju v vojni v Gazi, vključno z organizacijo nemških evakuacijskih letov. Adis Ahmetović, vodilni zunanji politik SPD, je poudaril, da obstoječi zračni most za Gazo še zdaleč ne zadostuje in je kritiziral vladni odziv.

Nemčijo pretresa burna razprava o pokojninski reformi in podaljšanju delovne dobe. Medtem ko ministrski predsednik Severnega Porenja-Vestfalije, Hendrik Wüst (CDU), predlaga veliko pokojninsko reformo in daljšo delovno dobo s pomočjo davčnih spodbud, je Mario Voigt (CDU), ministrski predsednik Turingije, odločno proti dvigu upokojitvene starosti. Voigt, ki nasprotuje tudi svoji strankarski kolegici in gospodarski ministrici Katherini Reiche, opozarja na "nove obremenilne razprave" in meni, da kasnejši vstop v pokoj ni upravičen ter je "nerealističen in nepravičen". Reiche sicer vztraja pri zahtevi po daljšem in večjem delu Nemcev.

Nemčijo pesti luknja v zveznem proračunu, ki naj bi do leta 2029 narasla na 172 milijard evrov. Poročila iz finančnega ministrstva razkrivajo vrtoglave številke za proračun 2026, ki ga bo finančni minister Lars Klingbeil predstavil vladi. Koalicija se sooča z omejitvami svojih načrtov in bo prisiljena v izvedbo reform. Razprave se pojavljajo tudi v luči železniške nesreče, ki jo je povzročil usoden zemeljski plaz.

Nemško koalicijsko vlado pestijo napeti odnosi zaradi prihodnjega proračuna, saj se do leta 2029 obeta luknja v višini več kot 170 milijard evrov. Kabinet bo danes potrdil finančni načrt do leta 2029, kljub temu pa so že vidne razlike v pogledih med koalicijskimi partnerji glede reševanja finančne vrzeli. Hkrati pa se prihodnji proračun za leto 2026, ki ga bo morala sprejeti morebitna vlada pod vodstvom Merza, že sooča s potrebo po milijardnih varčevalnih ukrepih na nekaterih področjih, medtem ko so drugi sektorji priča povečanim izdatkom.

Bavarski ministrski predsednik Markus Söder je izrazil ogorčenje nad trenutnim sistemom finančnega izravnavanja med zveznimi deželami v Nemčiji. Trdi, da Bavarska prispeva največ sredstev, medtem ko Berlin, ki je med glavnimi prejemniki, izkorišča situacijo. Söder grozi z odpovedjo tega mehanizma, saj meni, da je Bavarska v njem zapostavljena.

Nemčija se spopada z zaskrbljujočim naraščanjem javnega dolga, ki presega tisoč milijard evrov. Čeprav država letno pobere okoli 950 milijard evrov davčnih prihodkov in dodatnih 870 milijard evrov prispevkov za socialne zavarovalnice, je vlada odobrila 850 milijard evrov novega zadolževanja. Kljub varčevalnim pozivom finančnega ministra, obstoju posebnih skladov in izjemam od dolžniške zavore, naj bi v proračunu zevala 172 milijard evrov velika luknja. Stanje kaže na izgubo nadzora nad javnimi financami v državi.

Nemška Krščansko-socialna unija (CSU) je predlagala, da se ukrajinskim moškim, ki so v Nemčiji in so vojaško sposobni, odvzame denarna socialna pomoč (Bürgergeld). Stranka jim želi ponuditi izbiro med delom v Nemčiji in služenjem vojaškega roka v Ukrajini. Poročila navajajo, da naj bi v Nemčiji bivalo med 150.000 in 300.000 ukrajinskih moških v vojaško sposobni starosti, od katerih naj bi jih skoraj polovica prejemala omenjeno pomoč.

Klingbeil je ob obisku finančnega ministra v Litvi, kjer so razpravljali o milijardnih izdatkih za krepitev evropske obrambe, koalicijo pozval tudi k večjim varčevalnim ukrepom v domačem zveznem proračunu. Poudaril je napetost med notranjimi proračunskimi omejitvami in zunanjimi obrambnimi zahtevami.

Nemški kancler Friedrich Merz je v Berlinu sprejel jordanskega kralja Abdulaha II. Glavna tema pogovorov je bila humanitarna situacija v Gazi in napovedani skupni zračni most za dostavo pomoči. Jordanija že sodeluje pri dobavah pomoči v Gazo.

V Nemčiji se pojavljajo pozivi k prekinitvi socialnih prejemkov za ukrajinske moške, ki so vpoklicani v vojsko, a so namesto služenja v domovini ostali v tujini. Krščansko-socialna unija (CSU) in njen zunanjepolitični strokovnjak Stefan Mayer menijo, da bi morali ti moški bodisi delati v Nemčiji bodisi se boriti v Ukrajini. Bild poroča, da več kot 150.000 ukrajinskih moških, ki so vojaški obvezniki, v Nemčiji mesečno prejema 882 evrov socialne pomoči.

Nemški stranki CDU in SPD sta kljub predhodnim obljubam kanclerja, da bodo prepolovili podporo desničarski AfD, neuspešni pri zajezitvi rasti te stranke, ki je sedaj močnejša kot kadar koli prej. To je sprožilo pozive k spremembi pristopa do desničarske konkurence. Hkrati pa v Leichlingenu lokalni odbori SPD in CDU sodelujejo pri pobudi za izboljšanje avtobusnih postajališč, vključno z zagotavljanjem dostopnosti za invalide, kar kaže na to, da kljub političnim razhajanjem obstajajo področja sodelovanja med strankama.

Bündnis Sahra Wagenknecht (BSW) je ponovno kritiziral koalicijskega partnerja SPD, kar kaže na zaostritev odnosov. Po prejšnjih sporih glede zakona o državljanstvu je zdaj v ospredju gospodarska politika. Nemška medija, zeit.de in berliner-abendblatt.de, poročata o konfrontaciji med strankama.

V Nemčiji se je razplamtela razprava o morebitnem dvigu upokojitvene starosti na 70 let, ki jo je sprožila ministrica za gospodarstvo Katherina Reiche (CDU). Medtem ko AfD to označuje kot "socialno-politično bankrotno izjavo", je podkancler in finančni minister Lars Klingbeil (SPD) ostro kritiziral predlog Reichejeve.

Na povabilo nemškega notranjega ministra Alexandra Dobrindta so se notranji ministri šestih držav EU na Zugspitze dogovorili za ostrejšo azilno politiko in se zavzeli za več deportacij. Dobrindt je predlagal namestitev beguncev zunaj Evrope in se izrekel proti omahljivosti v migracijski politiki. Srečanja se je udeležilo pet evropskih partnerjev, ki so podprli strožje ukrepe in zagovarjali tesnejše zunanje meje.

Nemška gospodarska ministrica Katherina Reiche je v intervjuju predlagala podaljšanje delovne dobe, kar je očitno razjezilo kanclerja Friedricha Merza. Njen predlog je naletel tudi na kritiko nekdanjega ministra za delo Franza Münteferinga, ki je izjavo Reicheve označil za "pavšalno neumnost", čeprav podpira razpravo o temi. Müntefering se zavzema za iskanje individualnejših rešitev.

Nemški kancler Friedrich Merz je med poletno tiskovno konferenco ostro kritiziral dejanja Izraela v Gazi in na Zahodnem bregu, označil jih je za »nesprejemljiva« in pozval izraelsko vlado k omogočitvi humanitarne pomoči. Merz je zavrnil brezpogojno podporo Izraelu in zahteval prekinitev ognja. Izrael je medtem izrazil »globoko obžalovanje«, ker je bila med vojaško operacijo v Gazi zadeta katoliška cerkev, in poudaril, da deli bolečino prizadetih družin in vernikov.